Kamilica

Opis:

Kamilica, že od davnine ena od najbolj poznanih  in priljubljenih zdravilnih rastlin, ki so jo uporabljali že stari Grki in Rimljani. Germani so jo posvetili bogu Baldurju, prav posebno zdravilno moč naj bi imela nabrana na šentjanževo, ko ima Baldur svoj praznik.

Kamilice so že od nekdaj priznane kot najboljše domače zdravilo, tudi še danes so ena izmed najbolj znanih in uporabljanih zdravilnih rastlin po vsem svetu, imajo vsestransko in blago delovanje, zato so uporabne tako za odrasle kot za otroke. Le redke zdravilne rastline imajo tako širok krog uporabe kot prav kamilica.

Zdravilni učinki:
Najpomembnejše učinkovine v kamilici so eterična olja, ki vsebujejo bisabolol, pa tudi flavonoide, kamazulen in kumarin. Te učinkovine preprečujejo krče, zmanjšajo nabiranje plinov, delujejo protivnetno, proti alergijam, antiseptično (nevtralizirajo strupe bakterij), pomirjevalno (pri razdražljivosti, jezi in nespečnosti). Pomagajo pri notranjem nemiru in utrujenosti, pri prebavnih motnjah in boleznih želodčne ter črevesne sluznice. Primerne so za otroke, ki jih zbada v trebuhu ali bruhajo. Grgranje kamilic je priporočljivo pri vnetem grlu, vnetju sinusov in ranah v trebušni votlini. Zaradi svoje sestave je kamilica:

• blagi sedativ in hipnotik (nekoliko pomirja in rahlo uspava)
• antiseptik (razkužuje),
• karminativ (sprošča vetrove),
• spazmolitik (blaži krčne bolečine),
• antiinflamatorno sredstvo (blaži vnetja),
• antikataralno sredstvo (blaži sluznična vnetja, pri katerih se izločata sluz ali gnoj),
• adstringent (skrči prizadete tkivne površine in omeji bolezenski proces, razstruplja pa tudi bakterijske strupe in spodbuja kožno presnovo in celjenje ran).

 Notranje kamilice pogosto uporabljamo v pripravkih za pomiritev prebavil ter za lajšanje nespečnosti, blaži pa tudi zaprtje. Uporablja se pri prebavnih motnjah živčnega izvora, ki jih spremljajo vetrovi, potovalni slabosti, nemiru, driski zaradi živčnosti in še posebno proti prebavnim motnjam v želodcu in črevesju s spremljajočo živčno razdražljivostjo pri otrocih.

Zunanje se kamilica uporablja pri kožnih vnetjih, turih, hemeroidih, aknah in prehladih.  Pogosto svetujejo izpiranje s kamiličnim čajem pri različnih vnetjih zadnjičnega dela ali nožnice. Pripravite si lahko tudi parno kopel, ki je koristna pri vnetjih sinusov, grla in bronhijev. Kamilice uporabljamo za dezinfekcijo in izpiranje ran in opeklin, vnetega grla in ust, pri zobobolu pa tudi kot obkladek (v obliki čaja in kaše) na vneto kožo ali rano.

Zunanji obkladki blažijo kožna vnetja, celijo opekline in rane, tudi razjedo goleni, lajšajo bolečine, pomagajo pri oteklinah in zlati žili ter blažijo vnetja dojk. Kamilica pospešuje sušenje in tvorbo nove kože pri bolnikih, ki so jim odstranili tetovažo.

Kamilični čaj pripravimo kot poparek:  3 do 4 žličke (4g) droge prelijemo z dva decilitra vrele vode, pokrito pustimo stati 10 minut in precedimo. Dnevno lahko popijemo 3 do 4 skodelice sveže pripravljenega napitka.

OPOZORILO:
Ne priporoča se čezmernega pitja kamilice med nosečnostjo in dojenjem. Poparek naj se ne uporablja za zdravljenje vnetja očesne veznice ali blizu oči, ker lahko dražilno učinkuje zaradi nekaterih vsebujočih snovi in prevelikih delcev sicer nenevarnih spojin na ta občutljivi organ.

Kamilic ne smete uživati, če ste alergični na košarnice (Asteraceae).